Dopisni šah Slovenije

Dosje nasprotnikov

Takoj na začetku moram pošteno priznati, da se na 24. svetovnem prvenstvu zastavljenega sistema nisem v celoti držal, kolikor sem se ga, pa lahko rečem, da mi je neverjetno koristil. Na naslednjem turnirju bom bolj »priden«.

Gre enostavno za to, da v času priprave za nastop na turnirju in med tekmovanjem samim zberemo čim več koristnih podatkov o nasprotniku ter potem način igre po potrebi prilagajamo posebnostim posameznega nasprotnika.

Evidenca je seveda elektronska, saj med drugim vsebuje baze partij, zanimive povezave in tudi kakšno fotografijo. Na disku si odpremo posebno mapo z nazivom turnirja in znotraj te mape, še podmapo za vsakega nasprotnika posebej. Na primer – glavna mapa se imenuje »Dosje-24SP«, podmape pa »Schuster«, »Schneider« itd.

V prvi fazi je na vrsti zbiranje nasprotnikovih partij. Iz razpoložljivih večjih baz potegnemo vse nasprotnikove dopisne partije in jih razdelimo v dve majhni bazi z nazivom recimo BELI.pgn in CRNI.pgn. Če smo v partiji z nasprotnikom črni, bo največjo vlogo seveda igrala baza BELI.pgn.

V zbirki partij rednega šaha preverimo, če obstajajo tudi tam kakšne partije. Te shranimo v tretjo bazo, recimo OTB.pgn. Mimogrede že lahko dobimo prvi vtis o pomembnem podatku, za kako močnega šahista v resnici gre. V mislih imam moč igre, ko igralcu odvzamemo njegov računalnik in programe …

V vsaki podmapi odpremo še četrto bazo, ki ima naziv npr. PARTIJA.pgn. V to bazo bomo med potekom partije shranjevali vse vzorčne partije, ki se ujemajo z v partiji igrano otvoritvijo. Seveda bomo najbolj veseli dostopnih komentiranih partij. To bazo začnemo ustvarjati nekje med 6. in 10. potezo, ko naša partija že dobi svojo značilno otvoritveno smer in partij ni preveč.

V igralčevo mapo shranjujemo vse kar smo o njem našli na internetu: zanimivi članki, fotografije in podobno. Prav tako je tukaj prostor za morebitne e-knjige s teorijo, ki se nanaša na našo partijo s tem nasprotnikom. V isti mapi odpremo še posebno datoteko, ki jo bomo urejali z urejevalnikom besedil npr. »Igralecx.doc«. Tukaj bomo hranili vse druge podatke, ki smo jih uspeli zbrati o našem nasprotniku. Glavni viri so internet, prijatelji, ki so s tem istim igralcem že igrali, informacije, ki jih da igralec, ko se predstavi na začetku partije, študij njegovih partij, študij njegovih dosedanjih turnirskih uspehov, študij gibanja igralčevega ratinga, trend napredovanja … Možnosti so v resnici skoraj neskončne …

Zanimajo nas podatki kot so: starost in družinski status, število in starost otrok, poklic, kraj bivanja, časovna razlika do tega kraja, šahovsko znanje, računalniško znanje, hitrost igranja, kdaj in kako odgovarja na poteze, katere motorje verjetno uporablja, ali večinoma zaupa motorjem ali pa uporablja (tudi) lastno glavo, katere pozicije mu odgovarjajo in katere ne, trend in realnost ratinga, morebitne slabše otvoritve, ki jih igra, koliko partij igra naenkrat … Spet je tega preveč, da bi vse naštevali.

Ko imamo podatke za silo zbrane in smo jih proučili, pride najvažnejši postopek. Zbrane informacije moramo ovrednotiti! Sam sem v ta namen uporabljal zeleno in rdečo barvo tiska. Če ima igralec tri majhne otroke, ki mu med analizo skačejo naokoli, sem ta podatek izpisal v zelenem tisku (priložnost!), če je nasprotnik dober OTB igralec, je bil ta podatek rdeč (nevarnost!), podatek, da živi 20 km stran od Berlina pa je ostal nepobarvan (nevtralen!). Tako sem dobil nekakšen semafor nevarnosti in priložnosti, ki mi pretijo, oziroma se odpirajo pri posameznem nasprotniku. Barvate pač po lastni presoji npr. če je nekdo po poklicu računalničar (rdeče), prehitro vleče poteze (zeleno), igra 50 partij naenkrat (zeleno), poteze vleče na n dni + 24 ur (rdeče), ima rating 2550, ki ga je na hitro pridobil proti slabim nasprotnikom (zeleno), redko ali skoraj nikoli ne izgubi partije (rdeče) …

Vsakokrat, ko boste med partijo odprli nasprotnikov dosje, boste tako hitro, z enim pogledom osvežili svoje morebitne priložnosti in se ponovno zavedli nevarnosti, ki vam pretijo.

{jcomments on}