Dopisni šah Slovenije

 Na dopisnih turnirjih se igra partija več!

Ne najdem ustreznih besed, s katerimi bi v zadostni meri poudaril, kako  pomembno je,  da si pred začetkom vsakega dopisnega tekmovanja zelo jasno in precizno zastavimo končni CILJ!

V tem pogledu nikakor ne moremo enačiti tekmovanj v rednem in dopisnem šahu. Seveda si cilje zastavljamo tudi v rednem šahu, vendar na uresničitev nimamo tako velikega vpliva. Na primer - nepredviden poraz v zadnjem ali predzadnjem krogu švicarskega sistema nas lahko za nekaj "svetlobnih let" oddalji  od zastavljenega cilja in takrat je prepozno, da bi še lahko nadoknadili razliko tako, da bi na primer remi iz drugega ali tretjega kroga pretvorili v zmago.

V dopisnem šahu pa igramo vse partije istočasno in prav v tem dejstvu tiči bistvena razlika. Med turnirjem imamo vseskozi pregled nad pozicijami v vseh naših partijah. Vpogled pa imamo tudi v rezultate že končanih partij nasprotnikov, ki so vpisani v turnirsko tabelo. Če je naš tekmovalni cilj osvojitev norme za mednarodni naslov, ki znaša toliko in toliko točk, nas rezultati nasprotnikov ne bodo preveč zanimali in se bomo osredotočili predvsem na naše pozicije. Če pa je cilj osvojitev točno določenega končnega mesta pa sta pomembna oba faktorja – naše pozicije in rezultati v tabeli.

V dopisnem šahu imamo čudovito in izjemno možnost, da vse naše pozicije sproti vrednotimo in ocenjujemo možnosti za končni izid posamezne partije. In sproti računamo, koliko smo od zastavljenega cilja oddaljeni. Če je potrebno, bomo v partijah, kjer je to možno "dali gas", se potrudili še bolj in v končni fazi, če drugače ne gre, tudi bolj tvegali. Če so naše pozicije že v okviru zastavljenega cilja pa se bomo izognili vsakemu dodatnemu tveganju in poskrbeli, da z   zanesljivo realizacijo pripeljemo stvari na svoje mesto.

V dopisnem šahu se praktično igra partija več! Ta "dodatna" partija se igra na turnirski tabeli in v medsebojnem usklajevanju partij, ki jih sami igramo. Kdor se tega dejstva zaveda, je v veliki prednosti!

Prav nič nimam proti hitrim igralcem v dopisnem šahu. Nasprotno, med mojimi nasprotniki si jih srčno želim čim več. Nekateri odigrajo celotno partijo brez enega samega dneva porabljenega časa. Vso pravico imajo do tega in to pravico spoštujem. Prav tako kot imam jaz pravico, da porabim skoraj ves razpoložljivi čas, igram poteze po sistemu "n+24", izkoristim ves dopust in sem ter tja po dvakrat ponovim kakšno pozicijo. Vse je v okviru obstoječih pravil dopisnega šaha in znotraj njih si vsak igralec po svoje oblikuje stil igre, ki mu najbolj odgovarja.

Velika napaka bi bila, če bi hitre igralce podcenjevali. Fantje imajo verjetno zelo okretne  računalnike in variante  računajo vnaprej. Njihove poteze so navadno zelo dobre, temeljito preračunane, včasih tudi "strupene". Njihov osnovni psihološki pristop pa je v tem, da bi nas zvabili v vrtinec svoje hitrosti. Takrat bi bili v trenutku "pečeni". Zato jih moramo jemati resno - zelo in nadvse resno.

In zakaj imam kljub temu rad čim več hitrih nasprotnikov? Zato, ker se njihovi medsebojni rezultati zelo hitro pojavijo v turnirski tabeli. Zato, ker se sami odrekajo prednosti, ki sem jo v tem prispevku poimenoval "partija več". Zato, ker meni omogočajo, da  igram tisto "partijo več". Za  to darilo sem jim neskončno hvaležen.

Seveda ni nobena skrivnost, da sem na 24. svetovnem prvenstvu še kako igral PARTIJO VEČ!

{jcomments on}