Dopisni šah Slovenije

Ni vse samo v procesorjih!

V nedavnih člankih in komentarjih nanje sem skušal pojasniti in utemeljiti, da dopisni šah ne moremo enačiti z računalniškim šahom. Poleg grobe računalniško-programske sile, so v dopisnem šahu odločilnega pomena še najmanj: šahovsko znanje, lastno delo in poznavanje metod moderne šahovske analize. Ti elementi skupaj sestavljajo dodano vrednost, ki odločilno oplemeniti tehnološko moč dopisnega šahista. V tem članku bom zanemaril to dodano vrednost in pisal izključno o tehnološki moči. Presenetljivo, tudi tukaj niso stvari tako preproste, kot se kažejo na prvi pogled. 

Kaj pa je dejanska efektivna tehnološka moč dopisnega šahista? Hiter odgovor bi bil: moč računalnikov (število in moč procesorjev, delovni pomnilnik …) in kvaliteta programske opreme. Osebno se s takim odgovorom nikoli ne bom strinjal! To je le potencialna tehnološka moč.

Na dejansko efektivnost tehnološke opreme pomembno vpliva faktor časa. Na primer: igralec A ima dvakrat močnejšo potencialno tehnološko moč od igralca B, pri čemer pa deluje računalniški sistem igralca B dvakrat toliko časa, kot sistem igralca A. Efektivna tehnološka moč obeh igralcev je približno izenačena. 

Če to teorijo razvijamo še naprej - na čas, ki ga namenimo računalniški analizi določene partije, pozitivno vpliva izkoristek časa za razmišljanje v posamezni partiji. Ta je od igralca do igralca zelo različen. Nekdo, ki praviloma odgovarja na poteze še isti dan, ima zelo slab časovni izkoristek – morda 10%. Igralec, ki odgovarja povprečno po treh ali štirih dnevih in ima praviloma ob koncu partije 150 ali 200 dni presežka, ima časovni izkoristek le okrog 50%. Igralec, ki pa se zaveda pomembnosti časovnega faktorja, bo spretno odgovarjal na poteze po sistemu »N dni + 24 ur«, bo pametno koristil turnirski dopust, bo spremljal dopuste nasprotnikov, se bo gibal v časovnem intervalu 20 – 70 dni preostanka časa itd. Izkoristek časa takega igralca bo skoraj 100%.

Po drugi strani pa imamo še en pomemben faktor, ki pa na razpoložljiv čas vpliva negativno. Uganili ste, to je število odprtih partij. Več kot imamo partij, manj računalniškega časa lahko namenimo posamezni partiji.

Če skušam zgoraj povedano zapisati matematično:

Efektivna tehnološka moč = Potencialna tehnološka moč * 

                                        Izkoristek časa / Število partij

Oglejmo si zopet praktični primer:

Igralec A ima odprtih 50 partij, na poteze v povprečju odgovarja na 3 dni in se za izkoristek časa ne meni prav posebno. Njegov časovni izkoristek je 50%.

Igralec B ima odprtih 10 partij, čas za razmišljanje pa izkorišča skoraj 100%. Ima 4-procesorski računalnik in najnovejšo programsko opremo.

Kakšno računalniško opremo potrebuje igralec A, da bo njuna efektivna tehnološka moč izenačena? Če sledimo gornji formuli, bi za izenačenje potreboval vsaj deset (10!) 4-procesorskih računalnikov ali kako drugače razporejeno opremo podobne procesorske moči!

SKLEP: Če nimamo denarja ali iz drugih razlogov ne želimo kupovati nove in močne opreme, je tukaj rešitev. Igrajmo malo partij in dobro izkoriščajmo čas, ki nam je dan za razmišljanje. Tako smo lahko tudi s skromnim računalnikom udarnejši kot nekdo, ki je opremljen s procesorsko farmo. Neverjetno, toda resnično!

{jcomments on}