Skupinsko delo

V prejšnjem članku sem pisal o analizi lastnih partij in PREPREČEVANJU PLANA NASPROTNIKA. Pričakoval sem kakšno povratno informacijo ali vsaj kakšen komentar. Torej nisem bil dovolj provokativen, da bi iz bralcev članka izvabil odzive in komentarje, saj se nihče ni oglasil.

Naj nadaljujem moje raziskovanje, kako zmagati v dopisni partiji.

Obstaja še en način, ki pa ne potrebuje toliko lastnega dela. Govorim o SKUPINSKEM ANALIZIRANJU kritičnih pozicij, ki nastanejo pri našem dopisnem šahiranju. Takšno analiziranje ni prepovedano. Zadnjo potezo pri odgovoru imam jaz in ne moj ,, prijatelj ,,.

Zadeva ni nova, saj sem večkrat zasledil, da SKUPINSKO DELO obrodi zelo dobre rezultate. Čeprav imam na razpolago najnovejše šahovske motorje, ki mi izvržejo veliko koristnih variant, je zame vseeno bolj uporaben razgovor s prijateljem, ki oceni moje pozicije. Šahovski motorji ,, ne govorijo ,, , iz izračunanih variant moram potegniti bistvo in rešitev kritične pozicije. Pri razgovoru V SKUPINI, pa imam to možnost, da dobim govorne napotke, kako obraniti določeno pozicijo. Pregovor da, VEČ GLAV, VEČ VE, v dopisnem šahu še kako drži.

Ko pokažem določene pozicije mojemu prijatelju in se pogovarjava o njih, mi to veliko bolj pomaga, kot poplava različnih variant, ustvarjenih s pomočjo šahovskih motorjev. Nasvet, naj obdržim lovca, ker mi bo pokrival kritična črna polja, je zame veliko bolj vreden, kot analize super večprocesorskega računalnika. Seveda je potrebno koristne nasvete uporabiti v partiji in tu se prične delo šahovskih motorjev. Upam, da sem bil dovolj jasen, kako dobro vpliva na naše dopisno šahiranje SKUPINSKO DELO.

Za primerjavo bi dal primere iz OTB šaha ali šahiranja za šahovnico. Skoraj vsi svetovni šahovski prvaki so si ustvarili lastni analizni ,,štab,, , da so bili bolje pripravljeni na nasprotnika. Spomnimo se Anatolija Karpova, pa Garija Kasparova. Tudi sedanji prvak Vishanatan Anand ima za seboj ekipo velemojstrov – specialistov, ki mu pomagajo pri pripravah in tudi pri samem dvoboju z nasprotnikom. Edini katerega se spomnim, da je zavračal takšno pomoč je bil legendarni Robert Fischer. Njegova genialnost je bila tako velika, da bi ga skupina omejevala. Njegov princip je temeljil na lastnem preučevanju zapletenih in kritičnih pozicij.

Takšen pristop je v dopisnem šahu redek, saj si vsi ,, pomagamo,, s šahovskimi motorji.

Naj se vrnem nazaj na SKUPINSKO DELO pri dopisnem šahiranju. Marjan Šemrl je že pisal o tem, v svojih člankih. Veliko sem se naučil od njega in zelo sem mu hvaležen za ves njegov trud.

Hvaležen sem tudi svojemu šahovskemu prijatelju, da se skupaj usedeva za računalnik in analizirava moje partije. VSAKOMUR bi svetoval, da poskuša ustvariti svojo SKUPINO. Skupinsko delo je eden izmed načinov, ki lahko pripelje do tako želene enice v tabeli.

Upam, da sem bil toliko provokativen, da bodo na koncu le prišli kakšni komentarji, kajti eden izmed ciljev pisanja teh člankov je izmenjava mnenj.

{jcomments on}