SREČANJE DOPISNIH ŠAHISTOV SLOVENIJE

Miklavž na Dravskem polju, 9. 9. 2017

V minulem letu smo končali 19. državno prvenstvo, v katerem je znanje merilo 13 šahistov. Pokal za prvo mesto je dvignil Franc Zajšek iz Miklavža na Dravskem polju, ki je za pol točke prehitel drugega Marka Coklina in tretjega Marjana Večka. Prejemniki pokalov so povedali:

Franc Zajšek: »S šahom sem se začel ukvarjati relativno pozno. Po naravi sem bolj dinamičen tip z veliko gibanja. Kot otrok sem se ukvarjal s tenisom, nogometom, judom, športnim plesom. Bolezen in operacije so me umirile in po rehabilitaciji ter rojstvu prvega otroka sem se lotil šaha pri 26 letih. Kot samouk nisem vedel, kako se naj lotim cele zadeve. Kupil sem si napačne knjige, ki so mi sicer kasneje prav prišle. Začel sem hoditi na razne turnirje, kjer sem dosegel prvo kategorijo. Bil sem član Pobrežja, igral sem v II. slovenski ligi. Bil sem soigralec Pirša, Križaniča, Veličkoviča, Narcise Mihevc, Tine Kosec itd. Leta 1989 sem odšel v Nemčijo kjer sem igral eno leto v ligi. Bilo je zelo naporno, saj se je igralo ob nedeljah – edini prosti dan. Potem sem nehal. S šahom sem se zopet srečal leta 2004 na pobudo gospoda Tončka Kukovca in včlanil sem se v ŠK Bistrica ob Dravi. Igrali smo v III. in kasneje v II. slovenski ligi vzhod. Moj najvišji ELO je bil 1856. Z dopisnim šahom se ukvarjam dve leti. Sem upokojenec in če mi bo zdravje služilo, bom igral naprej. Rad bi dosegel čim več!«

Marko Coklin: »Šahovska pravila sem spoznal že pri starosti 3–4 let. Prvič sem šah resno igral v osmem razredu osnovne šole, takrat se nam je tudi uspelo uvrstiti na republiško ekipno prvenstvo osnovnih šol. Temu je sledila pavza do osemnajstega leta, ko sem spet začel igrati in po enem letu postal občinski prvak v Gornji Radgoni. Takrat sem tudi začel igrati v slovenski ligi za šahovsko društvo Radensko–Pomgrad iz Murske Sobote, katerega član sem še danes. Začel sem na mladinskih tablah, nadaljeval pa na članskih. Naslov mojstrskega kandidata sem osvojil leta 1984. Zaradi študijskih in pozneje službenih obveznosti sem pri igranju šaha prvenstveno omejen s klubskimi obveznostmi. S klubom sem dvakrat osvojil slovenski pokal in enkrat naslov ekipnega državnega prvaka v aktivnem šahu. Seveda je tukaj tudi cel kup drugih in tretjih mest.

Z dopisnim šahom sem se začel ukvarjati pred dvema letoma, ko sem se na povabilo našega svetovnega prvaka Marjana Šemrla priključil ekipi v prijateljskem dvoboju z ZDA. 19. državno prvenstvo je bil moj prvi dopisni turnir, ki sem ga z drugim mestom uspešno zaključil. Po uspešnem igranju na kvalifikacijskem turnirju XV Jubilee AEAC – Pre.22 sem si močno popravil tudi ICCF rating in sledilo je povabilo v državno reprezentanco, za katero igram na 10. evropskem ekipnem prvenstvu. Vesel in ponosen sem, da sem del druščine slovenskih dopisnih šahistov, ki kljub majhnosti Slovenije dosegajo izredne rezultate.«

Marjan Veček: »Osnovnošolska, dijaška in študentska leta nudijo veliko prostega časa, ki ga lahko namenimo spoznavanju šahovske igre. Za njimi obrnemo list življenja, v katerem šah za lastno veselje zavije na stranski tir. V dnevniku Večer sem davne jeseni 1981 našel manjši članek o ŠK Sava Beograd, ki organizira dopisne šahovske turnirje. Pisal sem jim in kmalu sem sodeloval na prvem dopisnem turnirju še z desetimi Jugoslovani. Na začetku je bilo nenavadno. Lahko sem bil doma, igral sem na šahovskem turnirju in željno čakal poštarja, če bo prinesel dopisnico s potezo. Število turnirjev se je večalo in nekega dne sem na pokalu maršala Tita osvojil naziv mojstrskega kandidata. Zagotovo je bil uspeh tistih dni remi s prvakom Jugoslavije Srdjanom Marangunićem v Splitu poleti 1988. Ko so me fantje Sveta za dopisni šah spomladi 2007 seznanili z ICCF serverjem, se je število mojih turnirjev in partij ekstremno razmahnilo. V tem času sem osvojil štiri pokale na državnih prvenstvih, kjer držim svojevrsten rekord. Na vseh prvenstvih od božiča 2007 do danes nisem izgubil partije. Bom kdaj državni prvak? Verjetno ne. Moja cilja sta 200 dopisnih turnirjev in 2000 partij na strežniku ICCF.«