24.SP/V. - Sožitje rednega in dopisnega šaha Natisni
Prispeval Marjan Šemrl   

 

Sožitje rednega in dopisnega šaha

Šah je povezan sistem igre, športa, umetnosti in znanosti. Najbolj očitne in vsem vidne so zagotovo njegove značilnosti družabne igre. Na športno področje šah poseže s tekmovalno aktivnostjo in treniranjem, problemi psihološke stabilnosti, pripravljanjem na tekmovanja in podobno. Umetnost se v igri izraža kot ustvarjalno iskanje šahovske resnice in lepote. Splošna teorija šaha pa ima odločilno vlogo pri razširjanju šahovskega raziskovalnega področja na raven znanosti.

Večkrat smo priča, ko določeni športni krogi zavračajo šah, češ da šah ne more biti šport, ker ne gre za fizično aktivnost. Na žalost pa smo priča tudi zavračanju dopisnega šaha s strani nekaterih šahovskih krogov, češ da ne gre za samostojno miselno dejavnost, ker si dopisni šahisti v veliki meri pomagamo z moderno računalniško tehnologijo. Ja živimo v družbi, kjer sta zavračanje in izključevanje del našega vsakdanjika in del nesmiselne borbe za »visoke« družbene položaje in polnjenje že tako prepolnih žepov.

Na srečo obstajajo tudi ljudje, ki jim je popolnoma jasno, da je bodočnost družbe v sprejemanju, sodelovanju in sožitju. Tako priložnost vidim tudi v dopisnem šahu, ki lahko veliko prispeva k hitrejšemu šahovskemu razvoju nasploh.

Sožitje rednega in dopisnega šaha je lahko večplastno in nikakor ni vezano le na področje otvoritev. Vrhunski redni šahisti imajo ogromno splošnega znanja, na področju otvoritvene teorije pa so v neprestanem stiku z dogajanjem na svetovni sceni. Dopisni šahisti pa smo tisti, ki  lahko določene ideje v svojih analizah potrdimo ali ovržemo. Prav tako lahko v naših krogih nastanejo številne nove ideje in teoretske novosti. V tujini redni šahisti že v veliki meri izkoriščajo odkritja dopisnikov. Morda prihaja čas, ko  bomo to dejstvo spoznali tudi v Sloveniji?! Ali pa bomo ostali zadaj ...

Sam sem že pred nastopom v finalu 15. olimpijade (leta 2005) začel tovrstno sodelovanje z mednarodnim mojstrom Matjažem Mikcem. Matjaž je bil pred desetletjem moj klubski kolega, zdaj pa je poleg ostalega selektor slovenske ženske reprezentance, vrhunski poklicni šahovski trener, FIDE trener in učitelj mladih slovenskih šahistov in šahistk. Je tudi vrhunski poznavalec šahovskih otvoritev, zato v večji meri sodelujeva prav v času mojih priprav na vsak nov dopisni turnir, kar je običajno vsaki dve leti. Tudi pred nastopom na 24. svetovnem prvenstvu je bilo tako.

 

  

 

 

Sam menim, da je podrobno poznavanje otvoritvene šahovske teorije za dopisne šahiste popolnoma nepotrebna in odvečna reč. To potrebujejo redni šahisti pri vsakodnevnem nastopanju na turnirski sceni. Dopisni šahisti pa potrebujemo splošno šahovsko znanje, v otvoritvah pa predvsem SMERNICE. Dopisniki moramo natanko vedeti, da so določene otvoritve, ki ti zagotavljajo dobro ali zadovoljivo igro in spet druge, ki tega ne zagotavljajo.  Enako velja za variante v posameznih otvoritvah. Vse ostalo je stvar sprotnega dela in iskanja po virih, ki jih je danes na razpolago zares obilo.

Zato vsaki dve leti Matjaža najprej povprašam, če je ruska obramba še trdno na sceni ali če sprejeti damin gambit morda po novem nekje rahlo ne pušča. Potem rečeva kakšno  glede otvoritvenih sistemov za bele figure. V času podrobnih  priprav na posameznega nasprotnika pa mi  prav pride Matjaževo znanje in mnenje o posameznih podvariantah. Matjaž, hvala ti za  dragoceno dolgoletno pomoč! 

 

 

 

{jcomments on}

 

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje storitev. Potrdite s klikom na gumb, da se strinjate z uporabo piškotkov.

Sprejmem piškotke s spletne strani.