Vsi članki
Otvoritev – najvažnejši del partije
Zame je zanesljivo, verjetno pa za koga drugega tudi, otvoritev najtežji del partije. Pravijo, da se po jutru dan pozna, dogajanja v šahovski partiji pa imajo svoj izvor v otvoritvenih potezah. Napravil sem hitro statistiko svojih dopisnih zmag (in dveh porazov) ter prišel do ugotovitve, da je kar 40% odločenih partij neposredna posledica napake igralca v otvoritvi ali izbire slabe otvoritve, 50% odločilnih napak se zgodi v srednji igri in le 10% v končnicah.
Seveda so napake v srednji igri večkrat posledica težav, ki imajo svoj izvor že v otvoritvi. Zato je otvoritev ne le najtežji del partije, lahko mirno zatrdim, da vsaj za dopisni šah velja – otvoritev je tudi najvažnejši del partije. V dopisnem šahu ima lahko vsaka tudi najmanjša netočnost dolgoročne posledice, preobrati v toku partije pa so silno redki.
Ocene šahovskih motorjev so zelo relativna reč, vendar so zanesljivo nek pokazatelj. Tukaj niti slučajno ne govorim o ad hoc hitrih programskih ocenah, ampak o ocenah, ki jih dobimo, ko smo nad pozicijo korektno in sistematično izvedli vse analizne postopke in se z njo ukvarjali recimo nekaj dni. Če pridelamo v otvoritvi vsaj 40 centikmetov tovrstne prednosti (ocena +0,40) in so po možnosti na šahovnici še dame, je to zelo dobra osnova za igro na zmago v tej partiji. In če smo recimo vse črne pozicije zdržali, ne da bi v kateri padli pod 20 centikmetov zaostanka, je to dober znak, da bomo turnir verjetno končali neporaženi.
Zato moramo turnir začeti pripravljeni. Poleg tega, da zberemo repertoar in ostale karakteristike nasprotnikov (o tem sem že pisal v sestavku »Dosje nasprotnikov«), si pred začetkom turnirja priskrbimo vse možne teoretske vire, ki so nam dostopni. Naj naštejem le nekaj možnosti:
- Najnovejša baza dopisnih partij,
- Najnovejša baza Chessbase s komentiranimi partijami,
- Najnovejše partije, ki jih dobimo na spletni strani TWIC,
- Uporabne šahovske knjižnjice (rybkina knjižnjica, knjižnjice računalniških partij),
- Plačljiva šahovska teorija s spleta (npr. Chesspublishing),
- Najnovejši in najboljši šahovski učbeniki (spletne trgovine),
- Novejše elektronske knjige, ki so dostopne na internetu,
- Povezave do spletnih strani s teorijo, ki nas zanima,
- Periodične edicije z novo šahovsko teorijo (npr. NIC)
- Informacije, ki nam jih posredujejo teoretski poznavalci,
- itd.
Prvo pravilo:
Nobenemu viru ne smemo verjeti, preden si o določeni informaciji ne ustvarimo lastnega mnenja na osnovi študija in samostojnih analiz.
Drugo pravilo:
Današnja šahovska teorija je zelo »pokvarljiva roba«. Po moji oceni je teorija, ki je starejša od dveh let, že potrebna temeljitega preverjanja, teorija starejša od petih let pa je komajda še uporabna.
Tretje pravilo:
Ločiti moramo kvalitetne teoretske vire od tistih, za katere lahko utemeljeno sklepamo, da to niso. Sam sem si že nabral nekaj tovrstnih izkušenj in približno vem, katerim avtorjem, ki se pojavljajo na svetovni sceni ali trgu, gre bolj zaupati. Ko gre za šahovske partije pa je dobro, da se omejimo na rating igralcev. V poštev jemljemo npr. le partije igralcev nad 2500 v OTB in nad 2400 v dopisnem šahu.
Četrto pravilo:
Niti v sanjah ne zaupajte »računalniški teoriji«, za katero točno veste, da je nastala tako, da je avtor »spustil« analizo le na močnem računalniku (tudi če je ta 48-procesorski) in pri tem ni dodal prav nič ali zelo malo lastne dodane vrednosti.
O tem, kako je potekala moja igra v otvoritvah na 24. svetovnem prvenstvu pa več v naslednjem prispevku.
{jcomments on}
|
