VIII. : Natisni
Prispeval Marjan   

Tistega dne je bila matura nekaj mesecev vstran. Na FNT v Ljubljani so organizirali informativni dan. Profesor je predaval ogromni množici golobradih devetnajstletnikov. Zdelo se mi je, da me množica pritiska z vseh strani, da mi jemlje prostor, zrak in smisel dneva. Potem je profesor vstal in stopil do "sive omare", ki je imela "luknjo" v podobi manjšega televizorja. Pred sebe je potegnil "deščico", na kateri so bili gumbi z abecedo in s številkami. Je tisti omari rekel VAX ? Morda. Nekaj je zabrnelo in iz reže je prihajal beli list. Ko ga je dvignil in obrnil proti slušateljem, je bil na njem izrisan Miki Miška.

Halo ?

Name je to delovalo negativno - kot srečen uporabnik računala Digitron Buje sem se v trenutku zavedal, da jaz to ne znam in nikoli ne bom znal. Narisati Mikija Miško z računalom ? No way. FNT - odpisan, srečo se bo iskalo drugje.

Kakšna ironija !!

Pet let kasneje me je ravnatelj poslal na "dokvalifikacijo" in v moje sive celice "vsadil" radovednost in vedoželjnost. Danes znam narisati Mikija Miško, ki teče preko zaslona, takrat sem jaz pred njim zbežal preko Ljubljanice.

Če danes pogledam, kako se je spreminjal "svet" od "prve" do "druge" Miki Miške, je zgodba za "spomnimo se" :

 

>>>>>

 

Čez nekaj mesecev bo zopet matura. Malo zanimajo "pametni telefon", "tablični računalnik",... Pa kaj bo s tem ? Zakaj to potrebuje ? Laughing  Laughing

 

 

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje storitev. Potrdite s klikom na gumb, da se strinjate z uporabo piškotkov.

Sprejmem piškotke s spletne strani.