Dopisni šah Slovenije

Dopisne šahovske partije  se igrajo tako, da si igralci poteze sporočajo po pošti ali v poslednjih letih vse pogosteje po elektronski pošti. Ljubitelji šahovske igre, ki ne živijo v večjih šahovski središčih ali zaradi drugih razlogov nimajo možnosti sodelovati na šahovskih turnirjih, na ta način lahko preizkusijo svoje znanje v srečanjih z močnejšimi partnerji iz drugih krajev ter se z njimi spoprijateljijo, čeprav se mogoče osebno ne bodo nikoli spoznali.

Dopisna šahovska tekmovanja se od rednih precej razlikujejo. Na dopisnem turnirju igrajo vsi udeleženci medsebojne partije istočasno. Razen tega je pri dopisnih partijah dovoljena uporaba šahovske literature in v novejšem času vse močnejših računalniških programov, predvsem pa domača analiza, kar omogoča igralcu, da se v šahovsko igro izredno poglobi in ob tem spozna vse skrivnosti šahovske igre. Dopisni šah je tudi izvrstno sredstvo za proučevanje otvoritvenih sistemov in idej ter izpopolnjevanje v vseh fazah igre, saj omogoča igralcu, da v določenem položaju najde in  odigra najmočnejšo potezo.  Pri tem načinu šahovske igre  so odstranjeni vso stranski pojavi, ki lahko negativno vplivajo na potek igre na rednih turnirjih (časovna stiska, nervoza, utrujenost, ne razpoloženje za igro in podobno) , zaradi česar je v dopisnih partijah preciznost precej večja.

Uporaba klasične pošte za posredovanje potez se v zadnjem desetletju vse bolj opušča ter se prehaja vedno pogosteje na sodobnejšo in bistveno hitrejšo elektronsko pošto. Dopisni šahovski turnirju, ki so nekoč trajali  dve do tri leta , se sedaj zaključijo v letu dni ali celo hitreje. Sodobnejša tehnologija prenosa potez in uporaba računalnikov omogočata drugačen pristop k tej vrsti šahovske igre in pri igralcih, ki jih zanima  poglobljeno spoznavanje in proučevanje šahovske igre pridobivata vse večjo priljubljenost.

Razen mnogih pozitivnih lastnosti, ki jih razvija šahovska igra, je za igralca dopisnega šaha zelo pomembno, da je vztrajen, potrpežljiv in discipliniran, kajti brez tega ni mogoče doseči dobrih rezultatov. Samo dopisni šahisti vedo, koliko samodiscipline je potrebno za nadaljevanje korektne igre v težki poziciji in kakšno zadovoljstvo je dalj časa graditi boljši položaj, postopoma povečevati prednost in jo realizirati. Skrite finese šahovske igre, ki sicer med redno igro mnogokrat ostanejo prikrite, se v dopisni partiji pojavijo skoraj v vsaki potezi in primorajo igralca, da s poglobljeno analizo raziskuje skrivnosti posamezne pozicije ter uživa v neizčrpnosti in bogastvu idej, ki jih nudi šah, kar je za večino dopisnih šahistov posebno estetsko doživetje.

Dopisni šah je popularen že več stoletij. Mednarodna dopisna šahovska federacija ICCF, ki je bila ustanovljena leta 1924, prireja dopisna šahovska tekmovanja moštev in posameznikov po pošti in elektronski pošti.

Prvo doslej znano dopisno partijo je med Slovenci odigral dr. Milan Vidmar davnega leta 1904, ki je nato zmagal na dopisnem turnirju leta 1936. Pred drugo svetovno vojno so na dopisnih turnirjih nastopali samo redki posamezniki, po njej pa se je po letu 1948 pričelo organizirano prirejanje dopisnih tekmovanj v Jugoslaviji, ki so se ga v večjem številu udeleževali tudi igralci iz Slovenije ter pri tem dosegli številne tekmovalne in organizacijske uspehe.

Po osamosvojitvi smo Slovenci organizirali lasten organ v sklopu Šahovske zveze Slovenije – Svet za dopisni šah, Slovenija pa je leta 1992 postala član ICCF.

Odtlej slovenski dopisni šahisti prirejajo lastna tekmovanja in sodelujejo na vseh uradnih moštvenih tekmovanjih ICCF, številni posamezniki pa sodelujejo v različnih kategorijah na tekmovanjih za posameznike in na pozivnih mednarodnih turnirjih.