Uvodna beseda k memorialu Andreja Šuštaršiča - II.
Prispeval Andrej   
ponedeljek, 04 Oktober 2010 14:00

{jcomments on}Andreja Šuštaršiča poznamo le kot dopisnega šahista, kar pa je samo del resnice o njem in v opisu njegovega lika moram to podobo odločno popraviti.

Andrej mi je večkrat pokazal kar precejšnjo zbirko medalj, ki jih je prejel kot član zmagovalnih oziroma uspešnih jugoslovanskih in slovenskih ekip, ki so nastopale na Balkanskih in Evropskih prvenstvih iger distrofikov. Vedno je znal iz rokava povleči kakšno hudomušno anekdoto iz nastopov jugoslovanskih ekip in peripetij, ki so jih uganjali, ko so ta tekmovanja potekala tudi po teden ali več v mondenih letoviščih na jadranski ali črno morski obali. Takrat seveda niso poznali krize ali varčevalnih ukrepov Evro območja, pač pa neskončne bankete in gostije - Balkanci so si vedno znali privoščiti, o tem ne dvomimo tudi danes!

Vsako leto pa je Andrej postal tudi državni prvak med šahisti distrofiki, ta prva mesta je imel kar cela desetletja v zakup!

Vsekakor je bil močan OTB igralec, o tem ni dvoma, seveda pa zaradi svoje bolezni ni nastopal na rednih OTB turnirjih, zato ga kot takega tudi skoraj ne poznamo.

Zaradi svoje bolezni mu je bil dopisni šah kot naročen, s prvimi turnirji na jugoslovanski sceni pa je začel že davnega leta 1964! Tudi po osamosvojitvi se je takoj prikljjučil SLO dopisnikom, v naši druščini pa je neizmerno užival, kar mi je vsakokrat znova zagotavljal vse do smrti.

Kot dopisni šahist ni napravil velikih rezultatov, njemu je šlo predvsem za to, da je v dopisnih partijah preizkušal svoje ideje v šahu, če se mu stvar ni posrečila, pa nič zato, ena njegova zmota v šahu manj!

Zelo pomembno pa mu je bilo druženje in čim je začel nek nov turnir, je bilo na dopisnicah ob njegovih potezah že povabilo na klepet in debate o vsem, o šahu in zraven njega. Izredno komunikativni Andrej na tem področju zares ni imel težav in v času svoje dopisne kariere si je nabral celo vojsko prijateljev, stike pa je skrbno vzdrževal.Vsako leto pred novim letom pa me je pri njem vedno čakal najmanj en koledar, če še ne kaj drugega na CD formatu. Bil je odprtih rok, kar ima on, naj imajo vsi, zagotovo pa SLO dopisniki! Tu sem predvsem jaz kot selektor in obvezni opremljevalec SLO dopisnikov imel v njemu izrednega pomagača – to je bil leta 2006 tudi razlog, da smo mu dodelili priznanje SDŠ Zlati skakač za izredne zasluge v SLO dopisnem šahu.

 

 

Andrej Loc

Zadnjič posodobljeno: sreda, 06 Oktober 2010 06:16
 

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje storitev. Potrdite s klikom na gumb, da se strinjate z uporabo piškotkov.

Sprejmem piškotke s spletne strani.