Dopisni šah Slovenije

 Priprava na nasprotnike

 Človeku s pravim miselnim odnosom
 nič ne more  preprečiti, da ne bi dosegel cilja;
 človeku, ki nima pravega miselnega odnosa, 
 pa ni pomoči. 

                               Thomas Jefferson

Nisem ravno pristaš priprav, v katerih pripravljamo nasprotnikom »strupene« novosti recimo v 15. potezi, 20. ali 23. potezi. Razloga sta najmanj dva:

• tak način je časovno izredno potraten,
• obstaja velika verjetnost, da nimamo opravka z naivnim nasprotnim in lahko kar pričakujemo, da bo že v 10. ali 13. potezi vlekel drugače.

 Zgodbica, ki nima konca, gre približno takole:

• jaz se pripravljam na nasprotnika in nasprotnik se pripravlja name,
• jaz vem, da se nasprotnik pripravlja name in tudi nasprotnik ve, da se jaz pripravljam nanj,
• jaz vem, da nasprotnik ve, da se pripravljam nanj in tudi nasprotnik ve, da jaz vem, da se pripravlja name.

Menim, da je veliko boljši način, da se na nasprotnika pripravimo na načelni ravni tako, da  izberemo želeno otvoritev in varianto. Pri izbiri upoštevamo:

• nasprotnikov način igre – kaj mu odgovarja in kaj ne,
• morebitne slabše otvoritve, ki jih nasprotnik igra,
• kaj odgovarja našemu stilu igre,
• kaj želimo v partiji doseči (pozicija, rezultat).

Ob tem pa moramo presneto paziti, da sami ne pademo v nasprotnikove priprave. Dober način za to je, da na vsakem novem turnirju nekoliko spremenimo naš otvoritveni repertoar. Tukaj ne svetujem drastičnosti. Ni dobro, da recimo naenkrat opustimo Najdorfovo obrambo in odigramo namesto tega kakšnih 5 partij v Berlinski varianti Španske partije. Primerno pa je, da  zamenjamo varianto v 8. ali 10. potezi. Toda pozor: prepričani moramo biti, da je nova varianta dobra. Ni dovolj, da je zadeva moderna, ni dovolj, da se trenutno igra na visokem nivoju rednega šaha in sploh ni dovolj, da nam jo priporočijo kolegi dopisniki. Prepričati se moramo sami!

Način, kako nasprotniku zmešamo štrene, je tudi menjava vrstnega reda potez v otvoritvah, kjer je to seveda možno. Na 24. svetovnem prvenstvu sem to naredil s črnimi figurami v daminem gambitu proti prvemu favoritu turnirja:

Tansel TURGUT - Marjan ŠEMRL remi

Redkost je, da se dva dopisna nasprotnika iz različnih držav kdajkoli v življenju srečata v živo, kaj šele med partijo. Še večja redkost pa je, da se srečata dva pretendenta za naslov svetovnega prvaka. Nama s Turgutom je to uspelo v letu 2010, za časa kongresa mednarodne zveze ICCF v Antalyi.

Fotografija z bodočim svetovnim prvakom na višini 2365 m

Namesto standardnega 7…cxd4 sem odigral 7…Le7. Poteza odpira nekaj pomembnih  in nestandardnih možnosti za črnega. Da bi si nasprotnik preprečil določene neugodnosti, se je »moral« držati glavne variante, kar mi je v nadaljevanju omogočilo, da pridem v pozicijo, v katero sem želel priti. Ko sva kasneje  s Tanselom, o tem govorila v Antalyi, mi je to tudi sam priznal. Njegove priprave so s tem padle v vodo.

Torej – namesto hudih in podrobnih priprav na nasprotnike, priporočam, da čas pred turnirjem investiramo v dvoje:

• podrobna analiza morebitnih kritičnih variant (posebej za črne figure),
• zgodnji začetek igranja zaradi pridobivanja na času.

Sicer pa sem imel tokrat kar dva meseca časa za priprave. V tem času sem v glavnem preverjal varianto 1.d4 d5 2.c4 dxc4 3.e4 e5 v sprejetem daminem gambitu, kjer se je pojavilo nekaj za črnega nevarnih novosti. Preverjal sem tudi varianto 1.e4 e5 2.Sf3 Sf6 3.Se5 d6 4.Sf3 Se4 5.d4 d5 6.Ld3 Sc6 7.0-0 Le7 8.c4 Sb4 9.Le2 0-0 10.Sc3 Lf5 v Ruski obrambi, ki sem jo nameraval igrati na novo. 

In hitro sem začel z igro, da so prišli nasprotniki s kartami na dan in da sem lahko te karte preveril v času pred uradnim začetkom turnirja, ko turnirska ura še miruje.

{jcomments on}