|
Vsi članki
Spanje dopisnega šahista
Na srečo sem po naravi velik zaspanec in s spanjem nimam nobenih težav. Spim lahko v katerem koli delu dneva, praktično v vseh položajih, razen morda stoje. Nekoč sem imel avto na servisu v Kranju pa sem po službi, na avtobusni vožnji iz Ljubljane, ob spanju utrujenega dopisnega šahista, prispel skoraj v Kranjsko Goro …
Po svoje zavidam tistim v penziji, ki si lahko poljubno oblikujejo delovni dan. Tako pa je treba v službo, ki vsaj meni skupaj s prevozom pobere skoraj deset ur dnevnega časa. Potem so tukaj fiziološke in družabne potrebe pa vsaj minimalna rekreacija in tako mi v povprečju ostane slabih deset prostih ur, ki jih moram razdeliti med šahovske analize in spanje. Za normalno funkcioniranje potrebujem vsaj sedem ur spanja, tako da za dopisni šah ostanejo največ tri ure.
Ob tem bi rad poudaril blagodejnost vsakodnevne (ali skoraj vsakodnevne) minimalne rekreacije, ki nam ohranja svežino duha. Že kratek sprehod v naravo ali delo na vrtu dela čudeže, vzpon na Šmarno Goro enkrat tedensko pa sploh. Morda je to tudi čas, ko lahko sprejmemo dokončno odločitev v kateri od naših partij. Nekdo je predlagal, da ob dveh enakovrednih možnostih mečemo kovanec, ob šestih pa kar kocko. Toda – možnosti nikoli niso zares enakovredne, razen, če ne gre za jasne transpozicije. Ko smo korektno opravili vse analizne postopke in imamo v glavi vse parametre različnih izbir, je čas za razmislek brez šahovnice. To pa lahko zelo dobro ali celo najboljše naredimo kar v naravnem okolju.
Ob začetku turnirja je Tansel Turgut pisal v forumu ICCF, da analizira ob delavnikih 5-6 ur dnevno, ob vikendih pa še več. To me je precej zaskrbelo, saj mi je bilo popolnoma jasno, da mu v tem segmentu nikakor ne bom mogel konkurirati.
Na srečo ima v prejšnjih nadaljevanjih opisana formula za kontrolo nad turnirjem še eno dobro lastnost. Ob sistematični počasni igri, upoštevanju vseh možnih načinov za pridobivanje časa in skrbnim uravnavanjem preostanka časa v vseh partijah, dosežemo še zelo pomemben stranski učinek. Naš turnir raztegnemo na več koledarskega časa in če smo zelo sistematični, lahko trajanje naših partij tudi podvojimo. Dobro – naj nasprotniki analizirajo 6 ur dnevno eno leto, jaz bom pa 3 ure dnevno dve leti, pa se možnosti vsaj izenačijo.
Vendar sem vseeno imel v segmentu spanja precej težav. Ko te določena pozicija »potegne vase«, je težko ostati le pri treh urah analize. Včasih še sam nisem opazil, da je minilo pet ur in da je ura kazala že zelo pozen nočni čas, bolje rečeno zgodnje jutranje ure.
Na tem področju se nikakor nisem uspel disciplinirati, zato so se težave periodično ponavljale. Če sem že v ponedeljek pridelal primanjkljaj v spanju, se nisem pobral do konca tedna. Potem se je največkrat dogajalo tako, da sem po prihodu iz službe delal na šahu kakšno uro, in se skušal spočiti za petnajst minut. Seveda ste uganili – teh petnajst minut se je razvleklo na tri ure in že spet je bil pozen večer. Pa analize pozno v noč in drugi del spanja, ki je spet trajal le nekaj ur. Ko se je ritem začel rušiti že v začetku tedna, je bilo resnično težko preživeti do petka. Nemalokrat sem zaspal kar pred monitorjem z miško v roki … Nekoč sem zaspal celo na prostoru, ki ga iz vljudnosti ne bi imenoval in si pri poskusu vračanja k analizam "skozi steno" skoraj glavo razbil.
Na srečo obstajajo vikendi, ko sem lahko ob sobotah in nedeljah spal tudi po 11 ur, da sem nadomestil primanjkljaj predhodnega tedna.
Težko vam rečem, kaj bi bila prava rešitev za ta problem. Morda naprava, ki ti po treh urah dnevne uporabe samodejno izklopi monitor brez možnosti preklica te nastavitve …
No ja, bralcem (in tudi sebi) predlagam, da si ustvarimo redni ritem spanja - npr. od 23.30 do 6.00, čeprav zase nisem prepričan, da je tako huda tortura sploh izvedljiva.
{jcomments on} |
