Dopisni šah Slovenije

Vprašanja in odgovori

To bi že zdavnaj moralo biti zapisano! V zadnjem letu sem imel priliko odgovarjati na mnoga vprašanja o dopisnem šahu. Spraševali so kolegi, znanci, prijatelji, novinarji, šahovski navdušenci, dobri šahisti … Presenetilo me je dejstvo, da so si bila vprašanja pravzaprav zelo podobna. Ni nenavadno, da za dopisni šah še niso slišali ljudje, ki tudi sicer šaha ne poznajo. Nenavadno pa je, da veliko število dobrih šahistov, o dopisnem šahu ne ve praktično ničesar.

Rubriko v nadaljevanjih in morda kdaj kasneje tudi publikacijo sem si zamislil v obliki vprašanj in odgovorov.

1. Kaj je dopisni šah?

Dopisni šah je disciplina šahovske igre, ki se od običajnega načina igranja šaha najbolj loči po tem, da nasprotnika ne sedita za isto šahovnico in se največkrat niti ne poznata. Dopisni šah je torej igra na daljavo.

V prejšnjem stoletju so dopisni šahisti za prenos potez uporabljali predvsem poštne storitve: dopisnice, razglednice, redkeje tudi pisma. Zato ni čudno, da je ta šahovska disciplina dobila naziv prav »dopisni šah« in ta naziv ohranja še danes, čeprav danes moderna tehnologija omogoča hitrejši in enostavnejši prenos potez preko interneta.

Igra poteka nekako takole: Igralec Juan iz Argentine se odloči za potezo 16. Sd5 in jo pošlje Janezu v Ljubljano. Poleg poslane poteze dopiše (če želi) še nekaj priložnostnih besed in Janeza lepo pozdravi. Nekoč je poteza potovala po pošti iz Argentine v Ljubljano teden ali dva, danes preko interneta potuje le nekaj trenutkov. Janez sprejme potezo, jo zabeleži v svojo evidenco in začne razmišljati o odgovoru. Po nekaj dnevih se Janez za odgovor odloči in potezo 16…Dc7 skupaj s pozdravi na že opisan način pošlje Juanu v Argentino.

2. Koliko časa pa potem traja dopisna partija?

Dopisni šah je kvalitetni šah in igralci se trudijo, da bi v vsakem trenutku našli čim boljšo potezo. Pravzaprav želijo najti najboljšo – idealno potezo. Zato navadno za vsako potezo razmišljajo nekaj dni. V posebnih primerih, ko gre za zapleteno pozicijo, pa lahko traja analiza tudi nekaj tednov. Kljub vsemu pa je čas za razmišljanje omejen s pravili. Standardna pravila dopuščajo 50 dni časa za vsakih 10 potez. Vendar se prihranjen čas sešteva. Določene poteze ne zahtevajo posebnega razmisleka in zato igralec lahko odgovori še isti dan. Tako je za to potezo porabil nič dni časa in si povečal časovni prihranek za 5 dni. Prihranjen čas bo s pridom izkoristil v trenutkih, ko postane pozicija komplicirana in bo za posebej težko potezo lahko razmišljal tudi nekaj tednov. »Ura« za kontrolo porabljenega časa je v dopisnem šahu pravzaprav koledar.

Trajanje dopisne partije je povsem odvisno od hitrosti obeh nasprotnikov in seveda od dolžine partije. Najkrajše partije so tako končane v nekaj tednih, najdaljše pa trajajo nekaj let. V povprečju pa se 90% dopisnih partij zaključi v enem letu.

3. Ali ni to malce dolgočasno – igrati celo leto eno samo partijo?

Da bi človek spoznal lepote in globino šahovske igre, se mora s šahom nekaj časa ukvarjati. Za navadne ljudi je že sam šah dolgočasen, ker ga pač poznajo le površno, ali pa ga sploh ne poznajo. Na drugi strani pa imamo ljudi, ki jim je šah nepogrešljiv del vsakdanjega intelektualnega delovanja.

Ja, dopisna partija se v resnici igra eno leto ali več. Toda dopisni igralci igrajo naenkrat po več partij. Če je na turnirju recimo 15 igralcev, potem vsi nastopajoči igrajo naenkrat po 14 partij, vsak z vsakim po eno partijo. In tukaj že ni več govora o kakšnem dolgočasenju. Medtem ko igralec analizira eno partijo, ga že čakata dve ali tri, da pridejo na vrsto.

Obstajajo dopisni šahisti, ki jim tudi en turnir ni dovolj. Igrajo po več turnirjev naenkrat. Rekorderji med dopisnimi šahisti imajo istočasno odprtih tudi po nekaj sto nedokončanih partij. Ampak to so resnično pravi ekstremi.

Čim več odprtih partij ima igralec, tem slabša je kvaliteta njegove igre. To je enostavno logično dejstvo. Poznavalci ne priporočajo, da bi igralec igral več kot 20 partij istočasno.

{jcomments on}