Dopisni šah Slovenije

Ob tej priliki je nastal tudi kratek intervju z novim državnim prvakom, ki si ga lahko preberete v nadaljevanju.

Marijan, nam zaupate nekaj svojih biografskih podatkov?

Rodil sem se 07.11.1946 v Mariboru v družini še treh bratov in sestre. Šolanje sem zaključil kot diplomirani inženir gradbeništva. Služboval sem na Štajerskem v svoji stroki  v različnih podjetjih in ustanovah. Sedaj sem upokojenec in živim skupaj z ženo in mlajšo hčerko v Selnici ob Dravi. Starejša hčerka,  se je z možem in 3 otroki preselila v Limbuš pri Mariboru.

Kakšni so bili vaši šahovski začetki?

Šah sem začel igrati z 10 leti in ga igram neprekinjeno z manjšimi pavzami , ki so jih povzročile življenjske okoliščine (šolanja, poroka, rojstva, gradnja hiše itd).

Včlanjen sem bil tudi v Šahovsko društvo Železničar Maribor, kjer sem tudi dosegel  1. kategorijo in mi jo šahovski register priznava še danes. Moj takrat doseženi rating  (2000) mi je glede na moja leta in zmanjšano aktivnost v OTB šahu seveda že nekoliko uplahnil.

Ob nastopu interneta sem se takoj »našel« v tej sferi, ki mi je zelo ustrezala, saj so takoj odpadle vse vožnje na turnirje, ki sem se jih udeleževal pred tem (manjši stroški). Iskreno naj povem, da sem šele s »pojavom« interneta v mojem življenju šahovsko intenziviral svojo nagnjenost do šaha.

Šahovsko sem se izobraževal neprestano, kakor mi je pač čas dopuščal. Kupoval šahovsko literaturo, kopiral šahovske knjige (ki jih ni bilo možno kupiti), si sposojal šah. literaturo v knjižnicah in skratka deloval kot samouk. Seveda sem napredoval, vendar je šlo vse počasi in z veliko porabljenega časa.

Kdo so bili vaši šahovski učitelji, prijatelji?

V šahovski sredini srečaš veliko ljudi, z nekaterimi postaneš tudi prijatelj. Eden takih je bil sedaj že pokojni  (žal) Dušan Njegovan, ki mi je v šahu dal prenekateri dober nasvet, jaz sem jim  rekel evergreen nasveti, kajti veljajo za vsakega šahista še danes in so večni.

Nekega dne se mi je skozi diskusijo na nekem šahovskem turnirju ponudila priložnost, da se povežem z g. Suadom Osmanbegovičem, mojstrom Fide , ki je postal moj individualni trener v OTB šahu. Skozi njegovo trenersko delo z menoj sem spoznal, da je možno v šahu napredovati veliko hitreje, kakor pa, če delaš kot samouk. Žal so kasneje družbene razmere v Sloveniji (beri finance) pripomogle k temu, da nisem imel več možnosti sodelovati z g. Suadom in sem bil primoran prekiniti sodelovanje z njim. Delo z njim je dvignilo moj nivo igranja šaha. Ob tej priložnosti bi se mu še enkrat iskreno zahvalil za vsa njegova prizadevanja z menoj.

Kdo so vaši šahovski vzorniki?

Paul Morphy – zato ker je v svojem šahovskem življenju bil daleč pred svojim časom,

Aljehin – zato, ker je bil sposoben igrati 24 partij na slepo,

Talj – zato, ker je v svojih najboljših časih bil sposoben narekovati na pamet za 7 časopisnih strani variant brez ene same napake,-  povzemam po  piscih njegove avtobiografije ? – tovrstno informacijo jemljem seveda z rezervo , še prav posebej pa sem ga  izjemno cenil  zaradi njegovih nepredvidljivih fascinantnih fantastičnih šahovskih žrtvah v igrah,

v novejšem času pa je zame brez konkurence: Hikaru Nakamura, predvsem zaradi njegove izjemno hitre igre v hitrem šahu.

Kakšni so vaši spomini na turnirje, šahovske dogodke?

Lepe spomine imam na igranje v Puli (neuradna delavska šahovska olimpijada Jugoslavije), kjer sem imel možnost, da se srečam s šahisti z drugih delov Jugoslavije. Zabeležil sem nekaj dobrih rezultatov še več pa slabih, in spoznal, da se šah ne igra samo v Sloveniji (ha-ha) ampak tudi drugje, kjer tudi znajo igrati šah in to zelo zelo dober šah, predvsem pa kvaliteten šah.

V OTB šahu sem nekajkrat igral tudi v 3. slovenski ligi vzhod (za različna društva) in 2 x v 2. slovenski ligi vzhod.

Na turnirjih sem pogosto videl in tudi doživljal na lastni koži konflikte v šahu. Seveda sem poznal pravila šaha, vendar sem pogosto prišel do spoznanja, da ne bi bilo slabo, če bi skušal nadgraditi šahovska pravila s kakšnim seminarjem. Odločil sem se, da bom postal šahovski sodnik in to sem tudi dosegel. O pravilih šaha imam seveda tudi svoje mnenje, ki se v nekaterih dikcijah pravil ne sklada s pravili šaha FIDE, vendar o tem morda kdaj drugič na kakšnem drugem forumu.

Kakšni so bili vaši začetki v dopisnem šahu, kako je danes?

Kakor sem že zgoraj navedel sem s pojavom interneta zašel tudi v dopisni šah, ki mi je kot upokojencu izjemno ustrezal. Postal sem član Šahovske zveze Slovenije in začel igrati v okviru te zveze. Kasneje pa sem vstopal tudi na druge strežnike, ki mi omogočajo tovrstno udejstvovanje.

Priložnost je nanesla, da sem v okviru ŠZS nastopil na dveh meddržavnih srečanjih  igralcev dopisnega šaha do ratinga 2300 (Španija in Romunija).  G. Andrej Loc (kapetan) nas je vse, ki smo remizirali nekoliko »okrcal«, češ da smo bili nekateri »prizanesljivi« do nasprotnikov. To je bilo res. Veste, kadar nastopate pod okriljem zastave svoje države, igra zelo pomembno vlogo tudi psihologija, in načelo :  » bolje vrabec v roki kot golob na strehi » in je še kako prisotno ko povlečeš prvo potezo.

Skoraj vsako leto nastopim tudi na svetovnem pokalu na turnirju veteranov pod okriljem ICCF, vendar kakšnega vidnejšega uspeha nisem dosegel (vzrokov za neuspeh je več).

Vam je kdo pomagal pri vaših dopisnih začetkih?

V zvezi z dopisnim šahom se čutim dolžnega, da omenim še dve osebi:

<!   G. Branko Kosič, mi je kot dober šahovski  prijatelj in tudi dopisni šahist, dal nekatere izjemno koristne nasvete pri delu z šahovskimi bazami v dopisnem šahu in

<!   G. Matej Horvat (moj zet in računalničar), ki mi je prav tako pomagal »prebroditi« finese in druge podrobnosti v šahovskih programih in šahovskih motorjih v računalnik

K    

        Kaj je bilo bistveno za osvojitev naslova državnega prvaka?

Glede dopisnega šaha pa bi želel posebej naglasiti naslednje:  naslov državnega prvaka nisem dosegel tako, da sem » slepo« zaupal šahovskim »motorjem« v računalniku, kot morda misli večina, ki bo to brala, temveč bi ob tej priložnosti pojasnil, da sem se v 3 partijah, ki so jih š. motorji opredelili kot remi, v središčnici odločil odigrati nekatere poteze rizično t.j. »peš« samo na osnovi svojega šahovskega znanja in šahovske intuicije. Zakaj sem to storil bom zelo preprosto povedal: gledal sem pozicije in nisem se nekako mogel sprijazniti, da bo to samo remi, kajti nekako sem »čutil«, da bi tu moralo biti nekaj več kot remi. Nobenih analiz nisem delal. Ko sem dosegel tisto, kar sem presodil, da bo zadoščalo, sem se ponovno vrnil k š. motorjem in v vseh treh partijah zmagal.

Se še kako drugače ukvarjate s šahom?

V šahovskem društvu Bistrica ob Dravi sem nekaj časa delal z mladimi kot šahovski mentor in učitelj šaha, kasneje pa sem presedlal v Šahovsko društvo Messer v Rušah, katerega član sem še danes, prav tako pa sem tudi tukaj deloval  pri delu z mladimi kot mentor in učitelj šaha –žal zaradi drugih obveznosti in tudi zdravja, mentorstva in učenja šaha z mladimi ne počnem več.

Občina Selnica ob Dravi me je povabila k sodelovanju pri ustanovitvi Šahovskega društva upokojencev Selnica ob Dravi, kar se je tudi zgodilo. V tem društvu sem zadolžen za vodenje turnirjev upokojencev, prav tako pa sem tudi vodja naše ekipe na medobčinskih tekmovanjih upokojencev podravske regije.

Kaj pa vaši drugi hobiji, poleg šaha?

Oba z ženo sva končala seminarje Bioenergetike pri g. Domančiću, vendar žal naziva DIPLOMIRANI BIOENERGETIK v skladu z nomenklaturo poklicev Evropske unije nisva dosegla iz razloga, ker bi bilo potrebno opraviti še dodatnih 562 ur šolanja na medicinski fakulteti Rijeka, ki ima v tem delu Evrope edina podeljeno koncesijo Evropske unije za podelitev in verifikacijo kvalifikacije za bioenergetika.

Učni predmeti šolanja na MF Rijeka so: Komercializacija bioenergetike v turizmu (večji hoteli ob Jadranu bi ponujali bioenergetske ekipe kot dodatno turistično ponudbo), zgodovina medicine, nutricionistika, enciklopedična anatomija, fiziologija človeka s patologijo - enciklopedično).

Iz preprostega razloga, ker ne želiva delovati na področju Evropske unije, niti ne želiva odpreti zasebne bioenergetske klinike znotraj Evropske unije, predvsem pa naju je odvrnilo izjemno veliko stroškovno breme tega došolanja – vse je samoplačniško (šolanje, prevozi, nastanitev, prehrana, literatura itd, itd), se za pridobitev diplome bioenergetika nisva odločila. Znanje delovanja s pomočjo bioenergije nama zadošča, da sebi,  svojim sorodnikom in ev. najbližjim prijateljem ali sosedom opraviva tu in tam kakšno terapijo – seveda popolnoma brezplačno.

Nadalje svoj prosti čas posvečam v veliki meri izobraževanju, ne samo v bioenergetiki, in drugi alternativi, temveč tudi v klasični medicini in naravni medicini. Veliko proučujem tudi prehrano in posledice prehrane na človeka. Kar nekaj časa mi vzame tudi spremljanje vroče polemike (v svetovnem merilu) glede cepiv in cepljenja otrok in odraslih, ter vloge multinacionalk v Pharma industriji in pa seveda aktualno temo GSO (gensko spremenjeni organizmi) in njihov vpliv na človeka.

Glede na moja leta ugotavljam, da mi bo slej ko prej zmanjkalo časa, da bi spoznal vse tisto kar še želim spoznati.