Dopisni šah Slovenije

Poslovil se je slovenski dopisni šahist starejše generacije z enim najdaljših stažev v vlogi igralca in sodnika. Nastopal je še na jugoslovanskih turnirjih, prva njegova partija je zabeležena daljnega leta 1977, zadnje pa še leta 2018 že v času njegove hude dvoletne bolezni. Jože ni bil nikoli v vrhu najboljših SLO dopisnikov, zanimivo pa, da je bil eden najuspešnejših igralcev za ekipo Slovenije. Njegov rezultat, če odštejemo zadnji SLAV CUP V., katerega je igral že zelo bolan, je bil kar 25,5:13,5, za kar mu lahko samo čestitamo. Če pa vemo, da je igral z 11 let starim prenosnikom proti sodobnim do zob oboroženim in hitrim megaherčnim nasprotnikom, so njegovi rezultati vsega občudovanja vredni. Njegovi ljubezni namizni tenis in balinanje pa je moral zaradi zgodnje bolezni in invalidnosti že prej opustiti.

Rojen v Črni v rudarski družini se je tudi sam zaposlil v rudniku svinca v Mežici, ob delu doštudiral in potem kot strojni inženir v mežiškem rudniku delal vse do njegovega zaprtja. Težke delovne razmere so pustile posledice na njegovem zdravju, zato se je invalidsko upokojil in vse do smrti bojeval z neštetimi boleznimi. Leta 2010 pa je zbolel za hudo pljučnico, ker mu v bolnici Slovenj Gradec niso znali več pomagati, so ga poslali v bolnico za pljučne bolezni Golnik, kar je seveda v bližini Kranja. Takoj prvi dan, ko so bili dovoljeni obiski, sem vstopil v prostore intenzivne nege in nikoli ne bom pozabil Jožeta, ki je imel na vsaki strani pljuč po 2 cevki drenaže, največjo pa na ustih in nosu, skozi hropenje in piskajoče dihanje pa se smejal mojemu šokiranemu in zgroženemu izrazu. Noben Prometej še ni tako trpel, pa sem videl že veliko težkih bolnikov, Jože pa se je po nekaj dneh, ko so mu sneli drenažo z ust in nosa, že šalil in dajal hudomušne pripombe, po eno mesečnem zdravljenju pa so ga že kot popolnoma zdravega odpustili domov. Velikokrat sva se slišala in tudi srečala in moram priznati, da ne poznam človeka, ki bi se s takšno voljo, optimizmom, humorjem in hrabrostjo soočal s svojimi boleznimi, tegobami in nadlogami. Heroj in veseljak, ki me bo navdihoval do konca življenja, zelo podoben Andreju Šuštaršiču, še enemu junaku in borcu s svojo težavno usodo, ravno sedaj mineva 10 let od njegove smrti.

Šah je bil Jožetova velika ljubezen in najljubša zabava vse do zadnjih dni, dopisniki pa se mu na tem mestu še zadnjič zahvaljujemo za ves njegov prispevek slovenskemu dopisnemu šahu!

Andrej Loc

{jcomments on}